SKICA

Na nebu težki, sivi oblaki, na zemljo pada mrzel dež. Nebo se je zaprlo. Povsod sivina, blato in luže po cesti, v meni pa tesnoba in turobne misli. Vendar samo do trenutka, dokler se ne pokaže delček modrega neba in sonce ne pokuka skozi majhno odprtino v oblakih. Hvaležni svet ga hitro ujame v luži vode in še pred nekaj trenutki turobna pokrajina oživi v vsej svoji lepoti. Pozlati se voda, ki odseva zlato na suho trsko, ostro stepsko travo in črno, gosto blato. Vse dobi prelep videz in vse mračne misli, ki so pritiskale mojo dušo izginejo, obraz se mi razjasni in na ustnicah se prikaže nasmeh.

Zgodil se je še en čudež.

Iz moje zbirke "Velike teme in jaz"

Marec 2017.

***

Na nebu teški, sivi oblaci, pada hladna kiša. Nebo se zatvorilo i spustilo na zemlju. Svuda sivina, blato i bare na putevima, a u meni teskoba i turobne misli. Ali samo do trenutka dok se ne ukaže delić plavog neba i sunce ne proviri kroz maleni otvor između oblaka. Zahvalni svet ga brzo uhvati u barici vode i turobni pejzaž oživi u svoj svojoj lepoti. Pozlati se voda i zlatom oboji suvu trsku, oštru stepsku travu i crno lepljivo blato. Sve mračne misli koje su pritiskale moju dušu nestaju, lice mi zasija a na usnicama zablista osmeh.

Dogodilo se čudo.

Iz moje zbirke "Velike teme i ja"

Mart 2017.