Za visoko žičnato ograjo, cvetijo
kamelije. Bele, roza in rdeče. Kljub burji in mrazu, cvetijo. Samo človek jih
ogroža.
Nekaj žalostnega je v ljudeh, da
se vsaka lepota mora umakniti izven dosega njihovih rok.
Bog se nas usmili in njih tudi.
Februar 2008.
I moje zbirke »Velike teme in jaz«
***
Iza
visoke žičane ograde, cvetaju kamelije. Bele, roza i crvene. Uprkos buri i
hladnoći, cvetaju. Ugrožava ih samo čovek.
Ima
nečeg žalosnog u ljudima, kada svaka lepota mora da se skloni izvan domašaja
njihovih ruku.
Pomozi
nam Bože, a pomozi i njma.
Februar 2008.
I moje zbirke »Velike teme in jaz«
Ni komentarjev:
Objavite komentar