četrtek, 24. julij 2014

PREROKI - PROROCI



V kriznih časih se pojavio različni preroki. Tisti, ki prerokujejo srečo kot tudi tisti, ki prerokujejo konec sveta. Ne glede kakšni so, prerokom se brezpogojno verjame, ker vedno ponudijo take odgovore, ki jih njihovi klijenti želijo slišati.

Preroki so verodostojni kot vremenska napoved.

Junij 2007.
Iz moje zbirke „Velike teme in jaz“

***

U kriznim vremenima, pojavljuju se različiti proroci. Od onih koji prorokuju sreću, pa do onih koji predviđaju smak sveta. Bez obzira kakvi su, prorocima se bezuslovno veruje, jer uvek  govore ono što njihovi klijenti žele da čuju.



Proroci su verodostojni kao vremenska prognoza.



Jun 2007.

Iz moje zbirke „Velike teme in ja“

petek, 18. julij 2014

HAIKU


Hiku, črnilo na pausu, malce pozlate, čajna svečka, megleno bel krožniček … v temi. Ana Vidmar, 2011.

SVEĆA SE GASI.
MRAK, NEBO JE ZLOSLUTNO.
SVET OČEKUJE DAN.

***

SVEČA DOGORI.
TEMA, GROZEČE NEBO.
SVET ČAKA NA DAN.


Iz moje zbirke Srebrna vrba - - Haiku“

petek, 11. julij 2014

TEODICEJA


Srbija, Beograd, Kalemegdan

Kaj Bog dela te dni?

Živimo v času, ki ga je zaznamovalo zlo. Zlo je povsod okrog nas, počasi stiska svoj obroč in nas hromi, da ne moremo dihati. Naselilo se je v vse pore našega življenja in ne moremo se mu upreti. Gleda nas iz časopisov in z ekrana televizije. Zli ljudje, zli glasovi, zle oči, nagovarjajo nas iz dneva v dan in potrebujemo vse več poguma in več volje, več razmišljanja, da se jim upremo. Zlo nas izčrpava, jemlje nam energijo in čas za druge lepše stvari in se s tem hrani.

Pa vendar tudi mi vztrajamo. Še vedno upamo, da se bo kot vse na svetu, tudi obdobje zla končalo. Dokler obstaja nekdo, ki se z besedo upira nevidnim letalom in s srcem »pametnim« raketam, ni vse izgubljeno. Mogoče bo Bog dvignil glavo, ga pogledal in sram ga bo.

Misli o teodiceji se mi te dni porajajo same.

Maj 1999.     
I moje zbirke »Velike teme in jaz«

***

Šta radi Bog ovih dana?

Živimo u vremenu koje je obeležilo zlo. Zlo je svuda, polako steže svoj obruč i guši nas. Gleda nas iz novina i sa ekrana televizije. Zli ljudi, zli glasovi, zle oči, gledaju nas iz dana u dan i potrebno nam je sve više hrabrosti i više volje da im se odupremo. Zlo nas iscrpljuje, uzima nam energiju i vreme za druge, lepše stvari i time se hrani.

Ali i mi smo uporni. Još uvek razmišljamo i nadamo se da će, kao i sve na svetu, i vreme zla proći. Dokle god postoji neko ko se rečju suprotstavlja nevidljivim letilicama i srcem „pametnim“ raketama nije sve izgubljeno. Možda će Bog podići glavu, pogledati ga i postideti se.

Misli o teodikeji mi se ovih dana pojavljuju same.  

Maj 1999.     
I moje zbirke »Velike teme i ja«